Ciabatte, francoski kruhi, korenine

BaguetteTo so kruhi, ki so zamešani na tradicionalen način, kot so to delali na francoskem in italijanskem podeželju včasih. Zamešani so iz fine bele moke, minimalno kvasa, soli in vode. Skrivnost pa je v tem, da testo zori izjemno dolgo časa. En del se ga pripravi že dan prej in se mu potem doda še preostanek moke in ostalih začimb, potem pa se ga do onemoglosti meša, dokler ne dobi res žilave strukture. Naslednja faza, to je zorenje, da kruhu tisti pravi značilni aromatični okus. Ta kruh je že sam po sebi vrhunski, z olivami , suhimi paradižniki ali pa domačo čebulco, pa je naravnost fantastičen. 

Sestava:

  • pšenična bela moka
  • nejodirana morska sol
  • kvas
  • voda


Izdelki:

  • ciabatta 200g ali 400g, navadna ali z olivami, s paradižnikom ali s čebulo
  • francoski kruh 300g, navadni ali z olivami, s paradižnikom ali s čebulo
  • korenina 200g 
  • ciabatta štručka, lepinja, 100g ali 150g


O pšenici

CiabattaPšenica (znanstveno ime Triticum) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije, od koder se je razširila po svetu. Danes je pšenica napomembnejša surovina v mlinarstvu. Botanično spada v vrsto trav, rod Triticum. Poznamo 27 različnih vrst pšenice. Gospodarsko sta pomembi samo 2 vrsti (Triticum aestivum in Triticum drumum). Največja pridelovalca sta Argentina in ZDA, največji izvozniki pšenice pa so Argentina, ZDA, Kanada, Francija in Avstralija. Klasje dozori julija ali avgusta, iz njega pa se izluščijo zrna, ki so v svetovnem merilu eden največijih prehrambenih virov. Pšenico prištevamo med žita, ki jih s postopki obdelave (mletje) spreminjamo v moko in posledično služi kot sestavina enemu najpomembnejših prehrambenih proizvodov v Evropi: kruhu.